RECEPT: Borovničevi mafini
200 g sladkorja
Pol čajne žličke soli
Zavitek pecilnega praška
Zavitek vanilinega sladkorja
100 ml olja
100 ml mleka
1 jajce
200 g borovnic
Sladkor v prahu
V posodi zmešamo vse suhe sestavine (moko, sladkor, sol, pecilni prašek in vanilin sladkor). V drugi posodi zmešamo olje, mleko in jajce, nato dodamo mešanico suhih sestavin in vse skupaj premešamo, da dobimo enotno maso. Na koncu nežno vmešamo še borovnice.
Maso za mafine razdelimo v 12 papirnatih modelčkov za peko in jih v pekaču pečemo 20-25 minut v predogreti pečici na 180 °C.
BOROVNICE
Glavni cilj našega podjetja je pridelava ameriških borovnic za svežo potrošnjo, za kar smo trenutno največji pridelovalec v Sloveniji. In ker imamo zelo velik nabor različnih sort (od zgodnjih, do srednje-sezonskih, pa tudi zelo poznih), so pri nas borovnice na voljo vse od začetka poletja, pa do zgodnje jeseni (ko jih drugje mogoče ni več moč najti).
Izven sezone so na voljo tudi zamrznjene in sušene.
Ameriška borovnica je sadna rastlina iz skupine jagodičja. Taksonomsko borovnice razvrščamo v razred Ericanae, red Ericales (vresovci), družino Ericaceae (vresnice) in rod Vaccinium. V naših pridelovalnih nasadih imamo visoko grmovnato ameriško borovnico V. corymbosum, ki samoniklo raste v osrednjem severnem pacifiškem delu ZDA, v zmerno toplem podnebju, na vlažnih s humusom bogatih šotnih tleh.
Ameriška borovnica je večletni grm, ki zraste od 1,5 do 3 m visoko in več. Plodovi so nekajkrat debelejši kot pri navadni gozdni borovnici (Vaccinium myrtillus L.), vendar so manj aromatični. Jagode so temno modre barve s voskastim poprhom, sladko-kislega okusa, meso v notranjosti ploda je zelenkaste barve. Jagode ameriških in gozdnih borovnic so zelo cenjene in široko uporabne kot naravno zdravilno sredstvo, zaradi visoke vsebnosti antocianov. Postopoma zorijo do 5 tednov. Uspevajo na sončni legi, le v kislih tleh ( pH je 3,8- 5,0 ), bogati s humusom. Borovnica je kalcifobna rastlina, ki se od kalcifilnih rastlin razlikuje po manjši potrebi po kalciju. Ameriška borovnica ima zelo majhne potrebe po hranilih in je na preveliko količino hranil zelo občutljiva. Razen Fe, Cu in S, potrebuje manj hranil kot druge sadne vrste. Od drugih rastlin se razlikuje tudi po načinu sprejemanja dušika, saj ga sprejme v amonijevi obliki in ne v nitratni, kot večina rastlin. Korenine borovnic in drugih vresovk imajo še eno posebnost. Na njih se naselijo mikorizne glive, ki pomagajo oskrbovati rastlino s potrebnimi hranili.
Te zanima nakup?

TE ZANIMA NAKUP
POŠLJI NAM POVPRAŠEVANJE
