MED

Sestavni del našega kmetijskega gospodarstva je čebelarstvo s 120 čebeljimi družinami, ki skrbijo za opraševanje sadovnjakov in za donos cvetličnega in gozdnega medu z bogate barjanske flore in strnjenih gozdov v neposredni bližini. Vresje, jesen, krhlika, vrba, bor, hoja in smreka, breza, akacija, mnogovrstna talna vegetacija trav in rož, vse to rastlinje našim čebelam nudi bogato pašo skozi vso vegetacijsko dobo.

Zavedamo se, da so čebele na Zemlji doma že desetine milijonov let in znajo lepo skrbeti same zase. Večino negativnih vplivov na čebele, katerim smo priča v zadnjih letih in desetletjih, na žalost povzroča človek s svojim neodgovornim ravnanjem. Človek je v svojem pohlepu iz Azije s čebelami zanesel tudi najhujšega čebeljega sovražnika, zajedavca Varoo Destructor , ki ga imenujemo tudi čebelji klop. O zastrupitvah čebel s pesticidi pa na žalost beremo vsako leto.

Čebelarstvo je za nas pomembno predvsem zaradi opraševanja sadovnjakov, zato je naš pristop do čebel nekoliko drugačen, kot pri večini slovenskih čebelarjev. Ob delu s čebelami smo prišli do določenih spoznanj, ki so nam pomagala oblikovati našo lastno čebelarsko filozofijo. V desetih letih nas še ni pustila na cedilu. V vseh teh letih so naše čebele uspešno prezimile. Čebelarimo v tri etažnih deset satnih panjih na dve plodišči (20 plodiščnih in 10 mediščnih satov), zaleženih satov ne prevešamo v medišče. Zato lahko iztočimo med iz deviških, nikoli zaleženih satov. S tem pridobimo zelo cenjen DEVIŠKI MED.

Ne vznemirjamo čebel z nenehnim poseganjem v panje, ne trudimo se z iskanjem matičnikov, da bi čebelam preprečili rojenje. Rojenje je njihov način razmnoževanja, popolnoma naraven, genetsko pogojen proces. V gnezdo dodajamo satne osnove, matici dajemo prostor za zaleganje in v kolikor naletimo na matičnike, izdelujemo narejence.

Vsako sezono zamenjamo vse temne, starejše sate v gnezdu z novimi. Točenje medu izvajamo prvič med 1-15. junijem in drugič med 1. in 15. avgustom, včasih v začetku septembra. Ob točenju medu nikoli ne odvzamemo medenih satov iz gnezda. Med, ki so ga nabrale in izdelale same čebele, jim je gotovo mnogo kvalitetnejša hrana za zimo, kot je sladkorni dodatek človeka. Vsako jesen dopolnimo čebelam zimsko zalogo hrane tako, da je glede na velikost panja v vsakem 12-15 kg zaloge.

Čebelje družine ob polnih zalogah hrane lažje premagajo brezpašna obdobja poleti in sibirski barjanski mraz pozimi, se lepo razmnožujejo, mi pa imamo dovolj kvalitetnega medu zase, za prijatelje in za trg. Meni pa nudijo obilo duševne hrane, ko jih opazujem pred ustji panjev, ali sedeč v čebelnjaku poslušam njihovo uspavajoče, pomirjujoče bučanje.