NASVETI

Sajenje ameriške borovnice

Pri sajenju moramo biti pozorni, da naredimo dovolj veliko sadilno jamo ca 1 m x 1 m x 1 m (odvisno od velikosti sadike), da damo v jamo mrežo proti voluharjem in čez perforirano folijo, ki preprečuje mešanje šote z okoliško prstjo. V jamo dodamo kislo šoto primerno za rast ameriške borovnice s pH od 4,2 – 4,8. Ko damo notri sadiko jo z vseh strani dobro zasujemo s šoto in dobro potlačimo okolico korenin, da te ne ostanejo v zraku. Rastlino dobro zalijemo. Naredimo lahko zastirko iz sekancev ali žagovine iglavcev, ki pomagajo zakisati prst v kateri je posajena sadika.

Rez ameriške borovnice

Z ustrezno rezjo ustvarjamo ravnotežje med rastjo in rodnostjo grmov. Z rezjo spodbudimo rast novih poganjkov, grm pomladimo in osvetlimo. Najprimernejši čas rezi ameriške borovnice je ob koncu zime pred brstenjem. Takrat odstranimo že pozeble, slabe, stare, tanke in poškodovane poganjkov, vplivamo pa tudi da rastline odženejo bolj zgodaj.

V prvem letu po saditvi ne krajšamo in ne izrezujemo močnih poganjkov. Z rastline odstranimo vse rodne brste, to lahko ponovimo še v naslednjem letu.

Rodni grm se razvije v petem do osmem letu po sajenju, kjer lahko doseže višino tudi do 2,5 m. V polni rodnosti pričakujemo, da ima razvitih 8 do 10 močnih ogrodnih vej različne starosti, ki so obraščene s številnimi okrog 30 cm dolgimi rodnimi vejicami. Najstarejša ogrodna veja naj ne bi imela več kot 5 let. Zaželeno je, da grm oblikuje poleg ogrodnih vej, še vsaj 5 močnih talnih poganjkov, da je grm odprte rasti in dobro osvetljen. Poganjke režemo čim bolj pri tleh (ne puščamo čepov), jih ne prikrajšujemo, če so poškodovani ali bolni raje izrežemo cele.

Gnojenje ameriške borovnice

Gnojimo z mineralnim gnojilom, ki je posebej primerno za rast ameriške borovnice (mora imeti pravo razmerje NPK in N v amonijski in ne v nitratni obliki). Dodamo ga lahko že v sadilno jamo, tako da ga vmešamo med šoto in nato dodajamo vsako leto spomladi na površino okoli grma ali pa z njim zalijemo sam grm. Uporablja se lahko tudi preperel hlevski gnoj ali gnojilo za rododendrone.

Žganjekuha

Kvalitetno žganje lahko pridelamo le iz dovolj zrelega in zdravega sadja, v katerem je zadostna količina sladkorja, kislin in aromatskih snovi. To pomeni, da je priporočljivo obiranje v užitni zrelosti. Zavržemo oz. odstranimo plesnivo, nagnito in poškodovan sadje, ker se lahko pričnejo odvijati degradacijski procesi, ki omogočajo tvorbo ocetne kisline, plesni in gnilobe, ki kasneje preidejo v končno žganje ter mu tako poslabšajo senzorične lastnosti. Tudi umazano sadje je potrebno predhodno očistiti z vodo, ker lahko pride med fermentacijo do pojava akroleina v drozgi, ki negativno vpliva na kvaliteto žganja. Po prebiranju dovolj zrelih plodov, se lotimo mletja. Za to obstaja več vrst sadnih mlinov, ki so prilagojeni vrsti sadja. Z mletjem dobimo enakomerno fino drozgo, da jo kvasovke lažje predelajo. Ko kvasovke opravijo svoje delo oz. ko se alkoholno vrenje ustavi, je čas da sadno drozgo začnemo takoj kuhati, ker se drugače lahko skisa ali splesni. Ko začnemo s kuhanjem oz. destilacijo, je najprej potrebno opremo dobro očistiti, da kakovostne drozge ne pokvarimo s kakšnimi priokusi ali da se žganje ne navzame kakšnih neprijetnih vonjav. Z našim kotlom s tristopenjsko kolono, kuhamo samo enkrat, da dobimo končno žganje. S klasičnimi kotli pa je prva faza prva destilacija in nato druga destilacija (prežig). Obvezno je ločiti prvi tok (metilni alkohol) od srednjega toka (etilni alkohol- užitno žganje) in tretji tok (patoka), ki tudi znižuje kakovost žganju. Žganje obvezno shranimo v steklene ali inox sode oz. posode.